"Nato naj jim dajo obleko preizkušnje … Po končanem letu preizkušnje naj jih sprejmejo v pokorščino, ko obljubijo tako živeti in izpolnjevati Vodilo." Iz teh navodil spoznamo, da ima noviciat svojo utemeljitev v Vodilu. Seveda so bili predpisi vedno bolj določeni in natančni. Ko so na tridentinskem koncilu (1545-1563) določili, da mora vsaka škofija imeti semenišče za vzgojo bogoslovcev, so prav tako določili pogoje za vstop v redovno skupnost. Določilo so, da mora imeti provinca enega dva samostana za noviciat. Skrbno so iskali primerne samostane in brate za tak samostan. Noviciat je pogosto potekal istočasno v dveh, včasih tudi na treh krajih. Na Slovenskem se od druge polovice 17. stoletja omenjajo taki samostani v Ljubljani, Kamniku, Nazarjah, Novem mestu, Brežicah in na Sveti Gori. Nekatere samostane so morali povečati prav zaradi noviciatov, npr. v Ljubljani, Kamniku in Nazarjah. Sčasoma dobijo Nazarje »prvo« noviciaško mesto, Kamnik pa "drugo".

Konec 19. stoletja (1880) , ko je bila še ena provinca »Hrvatsko-kranjska provinca sv. Križa« je noviciat potekal na Trsatu in v Nazarjah. Na Trsatu so bili v tem obdobju magistri. P. Bonaventura Sell, p. Marjan Širca in p. Alfonz. V Nazarjah pa p. Atanazij Krajnik, p. Bazilij Dolinar in p. Albert Pinter. Seveda so nekateri vodili noviciat več mandatov. Število novincev je nihalo. Tako je bilo npr. leta 1886 na Trsatu 8 novincev, v Nazarjah pa 4.

Leta 1900 iz ene dobimo dve narodni provinci: hrvaško, sv. Cirila in Metoda in kranjsko, sv. Križa. Noviciat se s Trsata preseli na Sveto Goro, kjer deluje dve leti. Leta 1902 je bilo šest novincev, magister pa je bil p. Nikolaj Traven. Že naslednje leto je bilo osem novincev, in zaradi pomanjkanja prostorov se je leta 1903 noviciat preselil v Brežice. Magister je bil ponovno p. Alfonz Furlan, kateremu so sledili: p. Avguštin Čampa, p. Ambrož Remic, p. Emerik Landergott in p. Salezij Vodošek. Leta 1914 (tega leta je bil 12 novincev) je sledil p. Kajetan Kogej, ki je to službo opravljal do smrti leta 1935. Najprej v Brežicah, odkoder se je zaradi potresa leta 1917 noviciat preselil v Nazarje.

Leta 1927 pride do spremembe. V Kamniku je bila od leta 1915 v samostanu višja gimnazija za domače klerike. Leta 1927 pa so bili kleriki poslani v Maribor na državno klasično gimnazijo. Na njihovo mesto v Kamnik pa se v pozni jeseni iz Nazarij preseli noviciat. Tedaj je bil med njimi tudi novinec, poznejši provincial p. Benjamin Tomšič. Z novinci se seli tudi magister p. Kajetan Kogej. Leta 1935/36 je v Kamniku opravil noviciat p. Bruno Korošak. Ko je p. Kajetan leta 1935 umrl, ga je nasledil p. Matej Vidmar (1935-1937), njemu pa sledi p. Salezij Glavnik, ki je službo magistra opravljal v težkem obdobju druge svetovne vojne. Zadnja, ki sta v Kamniku opravila noviciat sta bila p. Atanazij Kocijančič in p. Polikarp Brolih (1939/40). P. Pavel Krajnik je leta 1940 začel noviciat v Kamniku, končal pa z obljubami na Trsatu leta 1941, kamor se je noviciat moral umakniti pred nemško vojsko.

Sledi težko obdobje druge svetovne vojne. Noviciat je potekal neprekinjeno, razen leta 1943 v jeseni po kapitulacije Italije je bil nekaj časa prekinjen, ko so se novinci pred partizanskim bombandiranjem umaknili v kartuzijo Pletarje, kjer so preživeli nekaj mesecev. Obljube so bile pozneje poveljavljene Leta 1945 je p. Pij Goli končal noviciat, ni pa podatka, da bi ga kdo začel. Noviciat so leta 1946 začeli p. Blaž Chemazar, p. Dominik Ploj in p. Evgen Ketiš. Službo magistra

novincev pa nastopi p. Karel Dijak, ki je to službo opravljal do leta 1966 v Novem mestu in po preselitvi noviciata na Kostanjevico še do leta 1971.

V službi magistra so sledili: p. Filip Rupnik (1971-1980), p. Anton Jerman (1980-1983), p. Marko Novak (1983-1989). Potem se noviciat preseli na Sveto Goro. Magister postane p. Matej Papež (1989-1995), nato p. Stane Zore (1995-1998), p. Bernard Goličnik (1998-2004), p. Stane Zore (2004-2007), p. Bernard Goličnik (2007-2010) in p. Zdravko Jakop (2010- ).

P. Zdravko Jakop